O projektu

Projekt je posvečen vprašanjem, povezanimi z izbruhi epidemij na ladjah. V praksi plovilo postane premikajoči se izolacijski prostor, ki ima velik potencial za širjenje bolezni na širše območje. Izbruh COVID-19 je pokazal, da marsikje ni mehanizmov za reševanje nujnih primerov bolezni. Čeprav so številni sporazumi in pogodbe predvidevali tveganje »višje sile«, se nihče ni zavedal, da to lahko postane tako globalno. COVID-19 je pokazal, da zelo pogosto obstoječi postopki niso prilagojeni realnosti okoli nas. Zelo pogosto je treba hitro razviti nove. Včasih celo ni pravne podlage za izvajanje in uporabo takih postopkov. V vsaki državi so bile sprejete različne rešitve v zvezi z nevarnostjo koronavirusa. Nekatera dejanja se izkažejo za pravilna, nekatera ne.
Žal je velikokrat pomemben tudi družbeni dejavnik (nasprotovanje cepljenju, lockdowni ipd.). Včasih pa se znajdemo v situaciji, ko komaj čakamo, da se razvijejo novi postopki. COVID-19 je negativno vplival na skoraj vsa področja gospodarstva. Lahko rečemo, da gre za največjo globalno grožnjo po drugi svetovni vojni. Namen projekta je zgraditi ekspertni sistem glede tveganja epidemične ogroženosti na morskem plovilu (ne le COVID-19). Vsaka trgovska ladja, plovilo za prosti čas, jadrnica mora biti opremljena z ustrezno komunikacijsko opremo, glede na njeno področje plovbe. To je lahko radijska postaja, satelitska postaja, mobilni telefon itd. Vsak od teh komunikacijskih sistemov ima drugačen protokol za pridobitev zdravstvene pomoči (ali nasveta). Poleg tega morajo biti radijski operaterji na krovu ladje certificirani s strani pooblaščene organizacije in morajo biti seznanjeni s postopki pomorske radijske komunikacije. Obstaja več vrst certifikatov radijskih operaterjev, odvisno od njihovega namena. Najpogostejši je na primer certifikat SRC (Short Range Certificate), ki ga uporabljajo mornarji, in GOC (General Operator’s Certificate), ki ga zahteva STCW za častnike krova. Motivacija projekta je zagotoviti ekspertni sistem, ki bi lahko bil koristen pri reševanju: i) kako lahko nemedicinsko osebje oceni trenutno zdravstveno situacijo; ii) na katero zdravstveno ustanovo se je treba obrniti; iii) kakšno komunikacijsko sredstvo je treba uporabiti.
Cilj projekta je torej oblikovati in razviti sistem za podporo odločanju za pomorske odločevalce, ki bi jim podal tudi nekaj navodil v primeru izbruha epidemije. Na primer: en član posadke je zbolel na krovu ladje; bil je zdravniško oskrbljen. Naslednji dan sta zboleli še dve osebi. Kapitan začne sumiti na epidemijo (nalezljiva bolezen, zastrupitev s hrano). Kapitan lahko ugotovljene simptome vnese v sistem odločanja in na podlagi tega vnosa ga sistem usmerja – kako zagotoviti medicinsko pomoč, katere službe obvestiti, katere postopke izvesti.